"O kresi se dan obesi", je star slovenski pregovor, ki naznanja najdaljši dan v letu in nas opominja, da se s poletnim solsticijem dnevi ponovno začnejo krajšati, leto pa se počasi prevesi v svojo temno polovico.
Po ljudskem izročilu, se najkrajša noč (kresna noč) vedno praznuje v noči iz 23. na 24. junij, ne glede na to, kdaj je zares poletni solsticij. Zato na ta večer še marsikje po Sloveniji gorijo kresovi.
Kresnik - čudodelni ljudski junak
V staroslovanski mitologiji je bil Kresnik sin Peruna, najvišjega boga v slovanski mitologiji, ki se je najraje pokazal, ko je bilo sonce na vrhuncu svoje moči, torej ob poletnem solsticiju. V slovenskih ljudskih pesmih in pripovedkah Kresnika ob rojstvu ugrabi Perunov nasprotnik Veles (imenovan tudi Kačji kralj) in ga odpelje v podzemlje. Spomladi pa se Kresnik vrne čez morje in s seboj prinese rodovitnost.
S pokristjanjevanjem se je Kresnik preoblikoval v kralja, ki je pogosto opisan z zlatimi lasmi in zlatimi rokami. Nadomestil pa ga je sv. Janez Krstnik, ki goduje v času kresne noči (24. junija).
Moč sonca in ognja
Nekdaj so ljudstva verjela, da je potrebno sonce, ogenj na nebu, krepiti z zemeljskim ognjem. Zato so kres prižigali na visokih hribih in gorah, čim bližje nebu, da bi sonce prejemalo čim več svetlobe in toplote od ognja ter še dolgo sijalo s polno močjo.
Spomladi so s kresovanjem soncu pomagali premagati zimo, poleti, ko so se dnevi začeli krajšati, pa so sonce skušali ohraniti na višku njegove moči.
Na kresovanjih so ljudje peli in plesali okoli ognja, skakali čez njega in skozi gnali živino, da bi se očistila bolezni in zlih sil.
Čudežne rastline
Na kresni dan sonce tudi rastline napolni s svojo energijo, zato naj bi imele rastline, nabrane v kresni noči, prav posebne moči. Varovale so pred slabimi silami, nesrečo in uroki ter privabljale dobre sile.
Posebne moči naj bi imele predvsem praprot, šentjanževka, kresnice, lisičji rep, bela stelja in pelin. Nabirali so jih še pred zoro, ko je bila na njih še rosa in jih nato obešali na vrata, okna in okoli domov za zaščito.
Praprot - kraljica čudežnih rastlin
Praprot je izmed vseh kresnih rastlin veljala za najbolj čarobno. Največ moči naj bi imelo seme. Kdor ga je nosil v žepu ali čevlju, ne da bi zanj vedel, je bil neviden in razumel govorico živali.
Nekateri so seme praproti zašili v žepe, suknje, krila, klobuke in rute, da bi jih zaščitilo pred udari strel in slabimi namerami.
Čas poletnega solsticija je že od nekdaj veljal za posebno, s pozitivno energijo nabito obdobje, ki so ga različna ljudstva skozi zgodovino obeleževala in praznovala. Vabim te, da si tudi ti vzameš čas za praznovanje tople energije sonca in odkriješ svoj trenutek čarobnosti.
