Pred dobrimi desetimi leti sem vsako jutro pred službo sedela v majhni domači pisarni, si nadela slušalke, zaprla oči in deset minut v svoji glavi živela v hiši, ki je nisem imela.

Predstavljala sem si kako ležim na terasi z razgledom na morje in čutila veter, ki je pihal z morja name.

Danes to prakso izvajam na točno tisti terasi, ki je prebivala v moji glavi. Vmes se ni zgodil čudež, zgodilo pa se je naslednje: deset let jutranje vizualizacije in na tisoče majhnih odločitev, ki jih je vsak dan usmerjala moja vizija. Kateri projekt sprejmem in kateremu rečem ne, kam vložim svoj čas in česa se končno upam.

Nisem ena od tistih, ki ti bo rekla, da si samo zamisliš, kaj si želiš, pa ti vesolje to dostavi na vrata. Sem pa oseba, ki te bo naučila, kako se iz jasne slike v glavi zgradi resnično življenje, ker sem točno to pot prehodila sama.